Trije glavni krivci za sedanjo svetovno zdravstveno krizo
Brane Žilavec, 30. junij 2020
Prevod: Robert Križnar, 10. oktober 2021
Trije glavni krivci za sedanjo svetovno zdravstveno krizo
Brane Žilavec, 30. junij 2020
Prevod: Robert Križnar, 10. oktober 2021
Če hočemo razumeti sedanje zdravstveno stanje človeštva, moramo pričeti s prehodom od starih verskih pogledov na človeka – katerega se je smatralo ustvarjenega »po božji podobi« [1] – do sodobnega znanstvenega pogleda na človeka kot najvišjo žival v kraljestvih narave. Vendar se ni ustavilo pri tej degradaciji statusa človeka. Vzporedno z razvojem tehnologije se je položaj človeka poslabševal, vse dokler ni bilo razglašeno: »V znanosti je človek stroj; če pa to ni, potem sploh ni nič.« [2]
Na ta način je človek iz položaja božanskega potomca padel vse do stopnje, ko je zgolj ‘podoba tehnologije’. Posledice tega prehoda so bile in še vedno so ogromne. Med njimi je izguba zavesti o obstoju nadčutnih teles človeškega ustroja: ega oz. jaza (duhovnega jedra človeka), astralnega telesa (nosilca duševnega življenja) in eteričnega telesa (nosilca življenjskih sil). Tako je sodobna znanost izgubila znanje o človeku kot bitju duha, duše in živega telesa ter sprejela mehanistični pogled na človekovo telo kot na zelo prefinjen stroj.
Ne tako dolgo nazaj so še obstajali biologi, ki so priznavali obstoj življenjske sile oz. vitalne sile v živih organizmih. Med privrženci vitalizma in tistimi, ki so mu nasprotovali, je potekala okrog sto let dolga bitka svetovnih nazorov. [3] Na koncu so zmago odnesli tisti biologi, ki so sprejeli stališče, da je vse življenjske procese mogoče opisati s pomočjo kemičnih formul in fizikalnih zakonov. Okoli sto let kasneje žanjemo grenke sadove te velike zmote sodobne materialistične znanosti: apokaliptično stopnjevanje števila bolezni. Kajti brez priznanja obstoja življenjskega telesa ne moremo resnično razumeti nobenega živega bitja! In brez poznavanja eteričnega telesa in drugih nadčutnih teles človeka, ne moremo uspešno obvladati nobenega vprašanja zdravja in bolezni!
Če želimo razumeti izvor bolezni, moramo začeti pri TRIDELNI NARAVI ČLOVEKA, ki ustreza delitvi človeka na telo, dušo in duha. To je temelj, ki nam omogoča, da nadaljujemo do vira ČLOVEKOVEGA NOTRANJEGA ZDRAVNIKA in njegovih povezav z dejavnostmi izobraževanja, zdravljenja in prehranjevanja. Čeprav celosten pristop k zdravju in bolezni [4] še zdaleč ni preprost, lahko kljub temu s pomočjo teh arhetipskih odnosov dobimo globoke uvide v tiste oblike izobraževanja, zdravljenja in prehranjevanja, ki ne podpirajo notranjih zdravilnih sil ljudi in posledično prispevajo k povečevanju števila bolezni. Na drugi strani obstajajo tudi oblike izobraževanja, zdravljenja in prehranjevanja, ki na najboljši možni način podpirajo naše notranje sile zdravljenja. Zato lahko naredimo naslednji povzetek dveh vrst vplivov na človeka, ki si nasprotujejo:
V ozadju vseh temeljnih prehranskih principov, predstavljenimi na tej spletni strani, je poznavanje ljudi kot duhovnih bitjih v procesu evolucije različnih oblik zavesti. V prid človekove svobode, vsebujemo v sebi številne polarne procese in dejavnosti, ki jih je treba vzdrževati v zdravem ravnovesju. Med njimi so zelo pomembni naslednji:
Materialistično intelektualno izobraževanje
kot prvi krivec za porast bolezni
Prevladujoče izobraževanje sedanjega časa temelji na materialistični predstavi izvora kozmosa, Zemlje, naravnih kraljestev in človeka. Ključna posledica takšnega enostranskega pogleda na svet je, da je sodobno izobraževanje bolj ali manj osredotočeno na razvoj intelekta, ki je zelo uporaben za merjenje, tehtanje in izračunavanje tega, kar lahko zaznamo v fizičnem svetu okoli nas in znotraj nas. To enostransko izobraževanje intelekta je v popolni prevladi tudi v modernih medicinskih izobraževalnih ustanovah.
Materialistična predstava človeka ni ostala le znotraj področja zdravstvene oskrbe, ampak je postala del splošne kulture – čeprav je na svetovni ravni veliko več ljudi, ki priznavajo pripadnost verskim skupnostim, kot pa je ateistov. Toda niti materialistična znanost niti tradicionalne religije ne morejo ljudem omogočiti, da bi razumeli naravo človeka v odnosu do zdravja in bolezni, ki bi ustrezala zahtevam sedanjega časa. [6]
To je ključni razlog, zakaj materialistična intelektualna vzgoja prispeva k povečevanju števila bolezni v sodobnem času. Če iščemo razlage o izvoru bolezni v medicinski literaturi, lahko na primer najdemo naslednji seznam dejavnikov, ki povzročajo bolezen: [7]
K temu so dodana jatrogena stanja, »ki so posledica poškodb, ki jih povzročijo člani zdravstvenega osebja.« [8] Večina vzrokov na tem seznamu prihaja iz okolja človeka. Le podedovane genske nepravilnosti se lahko smatra za notranje vzroke bolezni. Toda obstaja še ena skrivnostna skupina bolezni, za katere »ni bil ugotovljen noben specifičen vzrok in te lahko opišemo kot esencialne, idiopatske ali spontane« [9] bolezni. Pomeni teh besed so:
To je več kot očitno priznanje nesposobnosti materialistične znanosti, da dojame izvor notranjih bolezni – to je tistih fizičnih bolezni, ki niso posledica poškodb ali zastrupitve ali nepravilne prehrane. V primerjavi s to nesposobnostjo pa antropozofska duhovna znanost ponuja številne razlage izvora notranjih bolezni (glej kratek uvod v poglavju HOLISTIČNI PRISTOP K ZDRAVLJENJU). Vendar pa moramo najprej pridobiti osnovno duhovno-znanstveno razumevanje narave človeka in narave snovi, če želimo dojeti tako bistveno drugačen pogled na zdravje ljudi in izvore bolezni. In to je mogoče le, če se človek seznani z osnovnimi značilnostmi kozmične evolucije in vloge, ki jo ima v njej človeštvo.
Kot lahko vidimo, pridobitev ustreznega vseobsegajočega razumevanja zdravja ljudi sploh ni lahka naloga. Vendar pa je izrednega pomena, da resnično razumemo naravo človeškega zdravja in izvore bolezni, če želimo nadaljevati s svojim razvojem na ustrezen način. In to je mogoče le s pomočjo celostne umetnosti izobraževanja, ki ne bo vzgajala le intelekta v naši glavi, ampak tudi občutja srca in volje naših udov.
Brez ustreznega razumevanja smo izpostavljeni vsem vrstam enostranskih resnic ali delnih resnic ali popolnih neresnic. Ker ne moremo pričakovati, da bodo oblastniki uvedli celostno izobraževanje z namenom izboljšanja zdravja ljudi, moramo prevzeti odgovornost in se izobraževati sami. V nasprotnem primeru bomo le nemočni opazovalci naraščajočega števila sodobnih bolezni in vseh negativnih posledic takšnega poteka dogajanj.
Vpliv, ki ga ima enostransko materialistično izobraževanje intelekta na sedanjo svetovno zdravstveno krizo, se ne bi smel podcenjevati. Kajti način učenja »na univerzah je tisto, kar nas je pripeljalo do teh katastrofalnih situacij« na področju zdravja. To se je zgodilo zato, ker vodilne osebnosti in ostali člani zdravstvenega osebja razmišljajo na materialističen način. In ta isti način mišljenja »se sedaj ponuja javnosti, kar pomeni, da se milijoni vodijo v nesrečo, do katere je doslej prišlo, ker je ljudi napačno vodila peščica« [10] na vodilnih položajih v zdravstvenih ustanovah in vladah. To je bilo več kot očitno v primeru pandemije korone.
Zato potrebujemo demokratizacijo izobraževanja, s tem da se vsem svetovnim nazorom omogoči sodelovanje pri veliki nalogi ozdravljenja človeštva. Ta naloga ne more več ostati le izključna domena enostranskega materialističnega pogleda na svet! Zaradi tega ne moremo nadaljevati z izobraževanjem širše javnosti »preprosto s tem, da poučujemo zunaj univerz to, kar je dosedaj živelo v njih. To bi namreč pomenilo poučevanje nečesa, kar je za človeka povsem neprimerno. Morda se to sliši radikalno, vendar je absolutni pogoj, da se to v celoti razume, če naj bi obstajalo vsaj najmanjše upanje, da se bo upadanje zaustavilo ter da se bo razvilo nekaj novega in pozitivnega« [11] glede sedanjega resnično ogromnega obsega zdravstvene krize sodobnega človeštva.
Mehanicistična medicinska industrija
kot drugi krivec za porast bolezni
Drugi krivec za sedanjo globalno zdravstveno krizo je prevladujoča medicinska praksa – še en potomec materialistične znanosti – s svojim razumevanjem človeka kot neke vrste biološkega stroja. Gre za skrajno redukcijo prave narave človeka, ki jo sestavljajo ego, astralno telo, eterično telo in fizično telo. In ker »so bistveni vidiki sodobnega zdravstvenega varstva določeni s prirodo medicinske izobrazbe, je poudarek na težki tehnologiji, prekomerni uporabi zdravil in praksi centralizirane visoko specializirane zdravstvene oskrbe« [12] – z drugimi besedami, na prekomerni odvisnosti od kemičnih zdravil, kirurgije in tehnologije.
Nobenega dvoma ni, da je sodobna medicina zelo učinkovita v primeru nesreč in nujnih primerov: poškodb, zastrupitev, srčnih napadov, kapi, resnih alergijskih reakcij in podobnih življenjsko nevarnih stanj. V takih primerih sodobni medicinski posegi zagotovo rešujejo življenja. Zato moramo priznati, da so ti posegi zelo koristen prispevek materialističnega pristopa k zdravstveni negi – pod pogojem, da je zdravstveno osebje dobro usposobljeno. [13]
Če pa bi bila uporaba zdravil na recept, kirurških posegov in tehničnih pripomočkov učinkovita tudi pri zdravljenju notranjih bolezni, bi morali že zdavnaj izkoreniniti številne zdravstvene težave, ki mučijo sodobno človeštvo. Sedanja statistika dokazuje, da temu ni tako. Ravno nasprotno, soočamo se z naraščanjem števila bolnih v takih razsežnostih, da to postaja pretirano breme za vso družbo. »Ker je zahodna medicina sprejela redukcionističen pristop sodobne biologije, medtem ko se je držala kartezijeve delitve in zanemarjala obravnavo pacienta kot celote, se zdravniki zdaj soočajo z nezmožnostjo razumevanja ali zdravljenja številnih glavnih bolezni današnjega časa.« [14]
To ni presenečenje za tiste, ki vedo, da moramo za kakršno koli resnično okrevanje od katere koli bolezni spodbuditi prirojeno zdravilno moč v samih ljudeh. Toda niti kirurgija niti kemična zdravila nimajo takšnega učinka. [15] Zdravljenje ne vključuje samo odpravo okvare človeškega organizma, temveč tudi odkritje in odstranitev prvotnega vzroka za nastanek okvare. Ker so prvotni vzroki v primeru notranjih bolezni duševno-duhovne narave, je očitno, da jih materialistična znanost ne more najti in še manj pomagati pri njihovem odpravljanju. [16]
Prav tako obstaja le malo spodbude za spremembo tega nezdravega položaja, saj je prodaja zdravstvenih storitev postala eden od največjih poslov na svetovni ravni s stalno naraščajočim dobičkom. To je razvidno iz naslednjega seznama skupnih prihodkov in povečanj prihodkov od enega leta do drugega (yoy) [17] v primeru desetih največjih farmacevtskih družb na svetu:
Vidimo lahko, da je bil skupni dohodek teh desetih podjetij 354 milijard dolarjev. Če primerjamo to s skupnim dohodkom desetih najbolj uspešnih farmacevtskih podjetij v letu 2022, [18] lahko vidimo izredno rast dohodkov do skupno 483.1 milijard dolarjev – kar pomeni povečanje dohodkov za skoraj 130 milijard dolarjev v zgolj treh letih, ki sovpadajo s tremi leti trajanja 'pandemije korone'!?
Toda to še ni vse. V ZDA so »farmacevtska podjetja med največjimi plačniki na področju politične korupcije, saj so v zadnjem desetletju v te dejavnosti vložila skoraj 2,5 milijarde dolarjev. Obstaja poročilo, da je devet od desetih članov predstavniškega doma iz obeh strank in 97 od stotih senatorjev prejelo finančne prispevke farmacevtskih in drugih podjetij v zdravstveni industriji, ki želijo vplivati na zakonodajo o vsem, od stroškov zdravil do tega, kako se odobrijo nova zdravila.« [19]
Farmacevtske korporacije »nadzorujejo vladno farmacevtsko politiko tudi na številne druge načine. Na primer, s prevzemom regulatorjev, tako da so postali v bistvu lastniki Food and Drug Administration (FDA), ki je bila prvotno ustanovljena za nadzor industrije. Obstaja izmenjava osebja med industrijo in FDA, tako da posamezniki stalno menjajo službo med izvršnim direktorjem podjetja in direktorjem FDA. S tem prevzemom regulatorjev je farmacevtska industrija v dobrem položaju, da z nepoštenimi sredstvi vpliva na sistem in si nenehno podeljuje posebne privilegije. To se med drugim dogaja z zaščito njihovih pravic na osnovi lažnih utemeljitev, z nadlegovanjem potencialnih tekmecev in z blokiranjem prodaje zdravil brez uporabe blagovnih znamk.« [20]
Rezultat vseh teh dejavnosti zdravstvene industrije je – s poslovnega vidika – impresiven. »Združene države upravljajo daleč največji in najbolj napihnjen zdravstveni sektor na svetu, če ga merimo z deležem v celotnem gospodarstvu. Njegova letna vrednost je bila 3,7 bilijona dolarjev, kar je leta 2018 znašalo 17,9% BDP.« [21]
Ko se seznanimo s temi prikritimi dejstvi sodobnega zdravstvenega sektorja, potem tudi vemo, da ni možnosti, da bodo tisti, ki imajo veliko finančno korist od tega sistema, pripravljeni spremeniti karkoli v korist izboljšanja zdravja širšega prebivalstva. In od tega sistema nimajo koristi le farmacevtska podjetja, ampak tudi proizvajalci medicinske opreme, veletrgovci z zdravili, lekarne, zdravstvene zavarovalnice, zdravniki, klinike in bolnišnice, univerzitetni raziskovalci, politične stranke, mediji in oglaševalci.
Zato ne preseneča, da poskušajo prepričati njihove zveste ‘prejemnike uslug’, da nadzorujejo stanje. In da v primeru, »če ste ravno odkrili, da imate sladkorno bolezen, to ne pomeni, da ste zboleli ali postali invalid. Milijoni ljudi v Združenem kraljestvu imajo sladkorno bolezen in večina živi normalno, aktivno življenje. Nekateri od njih imajo to bolezen že več kot 50 let.« [22] In ljudem s hudo obremenjenim srcem zagotavljajo, da »večina ljudi, ki imajo vgrajen srčni spodbujevalnik, opazi, da ima to izjemno pozitiven vpliv na njihovo življenje. Srčni spodbujevalnik vam lahko pomaga, da ste bolj aktivni. Prav tako vam lahko pomaga ostati zunaj bolnišnice in živeti dlje. Predvsem bi se morali počutiti bolje. Prejšnji simptomi, kot sta zadihanost ali omotica, bi morali izginiti.« [23]
Predstavniki medicinske industrije nikoli ne bodo priznali, da »ni prave ozdravitve, če človek s premagovanjem bolezni ne naredi tudi koraka naprej v svojem duhovnem razvoju.« [24] To bi bilo seveda v nasprotju z njihovimi poslovnimi načrti o širjenju njihovih trgov. V tem poslovnem modelu ni prostora za individualiziran in človeku prijaznejši pristop k zdravljenju, kjer je »glavni namen prvega srečanja med bolnikom in splošnim zdravnikom, razen nujnih ukrepov, poučiti pacienta o naravi in pomenu bolezni in o možnostih spreminjanja vzorcev v bolnikovem življenju, ki so do nje privedli. To je pravzaprav prvotna vloga ‘zdravnika’, ki izvira iz latinske besede docere – ‘poučevati’.« [25]
‘Mrtva’ mineralizirana hrana
kot tretji krivec za porast bolezni
Tretji krivec za sodobno pandemijo bolezni je moderna proizvodnja hrane, ki je rezultat znanstvene revolucije, ki temelji na materialističnem razumevanju živih bitij, uporabi sodobne tehnologije in umetno narejenih snoveh. Sodobna prehranska znanost priznava le različne hranilne snovi in se zato ne zaveda izgube življenjskih sil v naši hrani, ki so posledica sodobnih metod proizvodnje hrane. [26]
Če se osredotočimo na tiste kmetijske prakse, ki prispevajo k izgubi življenjskih sil v sodobni hrani, lahko izpostavimo naslednje:
Te prakse zelo negativno vplivajo na kakovost pridelkov in drugih surovin, ki jih zagotavlja kmetijstvo. Toda to še ni konec izgube vitalnih sil v naši hrani. Kajti v tovarnah hrane lahko prepoznamo »kako korenito se razlikuje proizvodnja hrane v svojih pojmih, ciljih, obnašanju in etosu od katere koli oblike priprave domače hrane. Za razliko od domačih kuharjev, je vodič za proizvajalce hrane inovativnost in novost. Ne delujejo znotraj okvira principov, ki so bili sprejeti in spoštovani v preteklosti, ampak s stališča, da je dovoljeno vse. Vsak nov izdelek je v industrijskem žargonu ‘matrica’, neskončna sestavljanka možnih elementov, bodisi izdelanih iz naravnih sestavin, bodisi v celoti umetnih, ki jih je mogoče urediti in preurediti, če je potrebno, vse do molekularnega nivoja in nato združiti na različne načine in v številnih oblikah, da bi dosegli določene najbolj pomembne cilje. Kajti razvijalci izdelkov in živilski tehnologi – strokovnjaki, ki načrtujejo in ustvarjajo neskončen tok izdelkov« – imajo na voljo zelo velik ‘nakupovalni’ »voziček sestavin, s katerimi se lahko igrajo«. [30]
Pravzaprav je ideal živilskopredelovalne industrije, da bi imeli vse sestavine v obliki prahu! Leta 2012 je slaščičar ameriškega predsednika Obame »razložil in predstavil občinstvu, kako hrana prihodnosti v resnici ne bo vsebovala prave hrane, temveč različne kombinacije kemikalij, ustvarjenih v laboratoriju, ki posnemajo hrano. On je izjavil, da ‘vzamete (kemične) spojine in naredite jed.’ … In je dodal da ‘potemtakem nimate zelenjave, sadja, mesa, rib – ničesar razen spojin. In ustvariti morate obliko, barvo, okus, svežino, pekoč občutek, trpkost, vse.’ Tradicionalne načine kuhanja, kot je ‘razbitje jajc’ in uporaba pravih prehranskih sestavin je primerjal z ‘življenjem v srednjem veku’.« [31]
Vendar pa naša telesa niso prilagojena temu, da bi jedla samo ‘kamenje’. Čeprav minerali v naši hrani zagotavljajo nujno potrebno hrano za naše možgane in posledično za naše intelektualne sposobnosti, to ni edini razlog, zakaj moramo jesti. Drug razlog je, da moramo spodbujati življenjske procese našega eteričnega telesa. In čeprav hrana ni edini dejavnik, ki prispeva k oslabitvi prirojenih vitalnih sil, moramo upoštevati kumulativni učinek vsakodnevnega uživanja tako pretirano mineraliziranih živil z majhnimi količinami življenjskih sil, da bo to prej ali slej ustvarilo pogoje za nastanek te ali one bolezni. [32] To je razvidno iz naslednjega povzetka sodobne proizvodnje hrane:
V korist zdravja je treba vedeti, da tudi tisti ljudje, ki kupujejo izključno ekološko pridelana živila, niso popolnoma varni pred negativnimi vplivi slabe kakovosti živil. [33] Kajti ekološki standardi še vedno dovoljujejo uporabo hibridnih semen, uporabo stare moke [34] in rafiniranje živil. [35] Na žalost je uporaba bele moke in/ali belega sladkorja postala zelo pogosta praksa pri proizvodnji ekološkega kruha, testenin, piškotov, krekerjev, čokolade itd. Dejansko je velik izziv, da najdemo ekološke sladke proizvode (zlasti med tistimi, ki vsebujejo moko), ki ne vsebujejo nobene rafinirane sestavine. [36]
Zavedati se moramo, da rešitev za izgubo naravnih mineralnih snovi, ki ga povzroči postopek rafiniranja in druge metode sodobne proizvodnje hrane, ni v nadomeščanju z umetno pridobljenimi minerali. Najboljša rešitev je uporaba tistih metod proizvodnje, ki bodo ohranile naravne minerale v hrani. Ta je še posebno pomembno v primeru t.i. ‘vitaminov’, ki so iz perspektive duhovne znanosti eterične snovi – ne pa mineralne snovi kot jih vidi materialistična znanost. Dodajanje vsakovrstnih mineralnih snovi v hrano dela človeška telesa pretirano sklerotična, celo že v mladosti. Kajti kumulativni učinek vseh metod sodobne proizvodnje hrane je ‘mrtva’ mineralizirana hrana, ki ne stimulira vitalnih sil človeškega eteričnega telesa v enaki meri kot ‘živa’ naravna hrana – to je naravno pridelana hrana z dovolj življenjskih sil in naravnih mineralov, ki jih potrebujemo. [37]
Učinek rednega uživanja takšnih živil na zdravje ljudi je še bolj jasen, če dojamemo pravo naravo rastlin. »Rastlina s fizičnim in eteričnim telesom kaže, da sta ta dva principa v osnovi zdrava. V teh dveh principih je dovolj moči ne le za razvoj in rast rastline, temveč obstaja tudi preobilje tistih sil, ki se manifestirajo kot zdravilne moči, ko pride do poškodb od zunaj. Od kod torej izvirajo te zdravilne sile? Če poškodujete zgolj fizično telo, bo poškodba ostala; samo telo ne more odpraviti poškodbe. Iz tega razloga ne moremo govoriti o bolezni v primeru samega fizičnega telesa, še manj pa o odnosu med boleznijo in zdravljenjem. To lahko najbolje vidimo, ko se v rastlini pojavi bolezen. Izjemno zanimivo dejstvo je, da eterično telo rastline izzovemo k povečani aktivnosti, ko poškodujemo njeno fizično telo.« [38]
Čeprav pri živalih zdravilne sile eteričnega telesa niso več tako močne kot pri rastlinah, je vseeno res, da se nahaja princip notranjih zdravilnih sil živali v eteričnem telesu. Enako velja tudi za ljudi. Tako vse, kar prispeva k oslabitvi sil eteričnega telesa človeka, hkrati prispeva k naraščanju bolezni. Kajti temeljni princip živih bitij je, da je zgolj življenje sposobno podpirati življenje. [39]
Potreba po razlikovanju med iluzijami in realnostmi
v odnosu do človeškega zdravja in bolezni
O stanju sodobnega izobraževanja, medicine in proizvodnje hrane bi lahko napisali še veliko več. Vendar bi iz zgornjih opisov njihovih glavnih pomanjkljivosti moralo biti razvidno, zakaj jih lahko štejemo za tri glavne krivce za sedanjo naraščanje bolezni po vsem svetu.
Naša naloga je »razumeti te stvari tako temeljito, da postanejo del našega lastnega pristopa k pridobivanju znanja. To je ena od prihodnjih zahtev, ki bo postavljena pred človeško življenje. Duhovi časa bodo to zahtevali zlasti pri tistih, ki iščejo znanje v korist prihodnosti in želijo vnesti aktivne impulze volje v neko določeno sfero (človeškega obstoja). Zlasti je treba upoštevati duhovne veje kulture – teologijo, medicino, sodno prakso, filozofijo, naravoslovje, celo tehniko in družbeno življenje, celo politiko – resnično celo politiko, to čudno bitje. V vse to bi morali tisti, ki razumejo čas, uvesti plodove duhovne znanosti.« [40]
Ampak v ta namen moramo postati sposobni, da vidimo v ozadje zunanjih videzov in praznega govorjenja, ki ustvarjajo mrežo prevar. Kajti »na fizični ravni se nahajamo znotraj področja iluzij, kar se tiče dogajanj in volje ljudi. Takoj, ko se iluzija ne obravnava kot iluzija, ampak kot resničnost, bomo postali žrtev zablode. In takoj, ko ne posvečamo ustrezne pozornosti razvoju znotraj sveta iluzij in temu, kar je podobno razvoju znotraj tega sveta iluzij, iluzijo že obravnavamo kot resničnost.« [41]
In morda ni nikjer težje razlikovati med iluzijami in resničnostjo, kot je to na področju zdravja in bolezni ljudi. Namesto poštenega priznanja, da je sodobni medicinski pristop zašel v slepo ulico, kar kaže nenehno naraščanje bolezni, dobivamo lažne obljube o ‘skorajšnjem’ odkritju tega ali onega ‘čudežnega zdravila’ ali genetskega posega ali visokotehnološkega nadomestka za oboleli organ – ki bodo dokončno rešili specifični zdravstveni problem. Vendar pa ni mogoče nobenega problema rešiti z iste ravni zavesti, kot ga je ustvarila. Zato je nesmiselno obljubljati, da lahko »dosežemo visoko kakovostno in daljše življenje brez bolezni, ki jih je mogoče preprečiti,« [42] hkrati pa nadaljevati s svojimi običajnimi dejavnostmi. Kajti to vodi v posebno obliko norosti – vedno znova početi eno in isto stvar ter pričakovati različne rezultate.
Če želimo, da se človeški »razvoj nadaljuje v smeri, ki vodi navzgor, moramo biti v prisotnosti resnice sposobni, pred vsem drugim, doživeti občutje oz. notranjo izkušnjo, ki nam sama po sebi daje občutek zdravja. Počutiti se moramo tako rekoč srečni vpričo resnice in nesrečni v prisotnosti laži. To je zahteva našega časa; za to si moramo prizadevati na zdrav način. Zopet se moramo vrniti k pojmom resničnega in napačnega s pomočjo občutja. To je tisto, kar mora postati notranja kulturna vzgoja človeštva, in sicer, da se pojmov resničnega in lažnega ne obravnava na samozadovoljen način, ki je običajen dandanes, temveč tako, da lahko postane človek v svoji notranjosti del te resnice in zmote. Ko imamo vpogled v potrebe sedanje dobe, je zelo boleča izkušnja, ko opazimo, da so ljudje postopoma postali zelo ravnodušni do ene ali druge trditve.« [43]
Ta odnos se lahko spremeni, ko dojamemo, da pojem »RESNIČNO in PRAVO preide v pojem ZDRAVO – LAŽNO in NAPAČNO pa preide v pojem BOLEZEN. Z drugimi besedami, ko razmišljamo o nečem v običajnem življenju – ko čutimo, zaznavamo ali hočemo nekaj – rečemo: ‘To je prav, to je narobe.’ Ko pa smo na področju nadčutnega znanja, ne pridemo do tega vtisa, kaj je prav ali narobe, ampak imamo dejansko vtis, da je nekaj zdravo, nekaj drugega pa je bolno.« [44]
Zato ni čudno, da imamo v tem času hkrati pandemijo bolezni in pandemijo neresnic v vseh možnih različicah: od enostranskih resnic na eni strani spektra do čistih laži na drugi. Iz tega razloga – če želimo res prispevati k izboljšanju zdravja obolelega človeštva – se moramo pred vsem drugim prizadevati za dosego brezpogojne resničnosti v vsem, kar mislimo, občutimo ali počnemo.
Zatorej »je bistveno, da razvijemo voljo, da vidimo stvari – da prepoznamo, kako se manipulira ljudi ter da vidimo, kje bi lahko obstajali impulzi, s pomočjo katerih so ljudje manipulirani. To je ista stvar, kot je prizadevanje za [razvoj] občutka za resnico. Pogosto je bilo poudarjeno, da to ni nekaj, kar omogoči nekomu izjaviti: Ampak to sem resnično verjel; to je bilo moje odkrito in iskreno mnenje. Prav zares to ne zadostuje. Nekdo, ki ima občutek za resnico, je tisti, ki si vztrajno prizadeva za odkritje resnice o zadevi, nekdo, ki nikoli ne neha iskati resnico in ki prevzame odgovornost, če reče nekaj napačnega zaradi nevednosti. Kajti objektivno je vseeno, če se nekaj napačnega izjavi namenoma ali zaradi neznanja.« [45]
Za dodatno perspektivo glej:
❖ Globalna epidemija bolezni moderne civilizacije
OPOMBE
